Danes na blogu pišem o somatizaciji, kot mehanizmu, s katerim telo sporoči, da je potrebno sebe, svoje misli, čustva in občutke postaviti na prvo mesto.
Kasneje pa tudi, kako ti lahko pomagam prepisati tovrsten mehanizem, ki je omejujoč in slabša kvaliteto življenja.
Poiščite stik s seboj, ki ste ga izgubili že davno. V želji po sprejetosti ste potlačili tisto, kar zares čutite. Ostali ste tiho in ugajali… To je bila strategija, ki vam je omogočala preživetje.
Zavrnitev s strani osebe, ki skrbi za vas, je v jeziku otroka, ki je še zelo nebogljen in odvisen, enaka smrti. Zato je ugajanje za novorojenčka in malčka način, ki omogoča učenje, preživetje in pohvalo – vendar ni potrebno, da traja celo življenje.
V procesu odraščanja se prične diferenciacija otroka od staršev, kar pomeni tudi postopno odcepitev in samostojnost. Kljub temu pa se pogojevanje sprejetosti z ugajanjem, pridnostjo, ubogljivostjo nadaljuje. S tem pa se stopnjuje tudi nečutenje lastnih potreb in čustev.
Samega sebe ne čutite več. Odcepili ste telo od uma, čustva od telesa, telo ne deluje več kot celota, ampak kot kopica nepovezanih delov.
Da je prišel čas, da spremenite preživetveno strategijo iz ugajanja in zamrznitve v boj.
Kakšna je sploh povezava med mislimi in čustvi ter telesnimi občutki?
Ko se mi nakopičijo opravki in zadolžitve, me vedno prične boleti v ramenih in med lopaticama.
Preden moram oddati pomemben dokument, me prične boleti v križu.
Ko se lotevam nove stvari, ki je še ne obvladam, me bolijo mišice po celotni hrbtenici.
Ko se trudim in vseeno napreduje moj sodelavec, me prične boleti hrbet in zbolim.
Ko sem v strahu ali zaskrbljen, pričnem kašljati.
Kadar se bojim povedati, kar mislim, me prične praskati v grlu.
Zgoraj je navedenih nekaj pogostih avtomatskih misli, ki spremljajo fizične bolečine in bolezni.
Zakaj se ob stresu pojavi še telesna bolečina ali bolezen?
Če poenostavimo, lahko rečemo, da so:
- misli jezik možganov
- čustva in občutki jezik telesa
Ko naši možgani pomislijo na določeno stvar, se v nas sproži miselni spomin na to isto stvar. Ta spomin je zamrznjen v tistem času, ko se je zgodil in ima v sebi zapisano:
- tudi kako smo se takrat počutili (telesni občutek)
- katero čustvo nas je prevevalo.
Sproži se kopica telesnih reakcij, ki sprožijo enak telesni odziv, kot takrat, ko se je ta spomin zgodil.
Ta odziv se zgodi v živčnem sistemu, na hormonskem, nevrološkem, imunskem, mišičnem nivoju, pa tudi preko ekspresije genov, ki lahko povzročijo bolezen (kot je podrobneje zapisano v seriji člankov o povezavi uma in telesa TUKAJ). *
Naša misel nas telesno in čustveno lahko popelje v točno tisti trenutek v preteklosti, ko smo bili:
- prestrašeni,
- pod stresom,
- jezni,
- žalostni,
- spregledani,
- ne dovolj ljubljeni itn.
In ker misli ne znamo zaznavati, se nanje odzovemo refleksno, vedno na enak način. Misli odženemo stran, se nekako zaposlimo (delo, šport, zaposlenost, substance,..), čustvo potlačimo, zanikamo, projeciramo na drugega in “živimo naprej”. Dokler pa mislimo enake misli, te misli povzročijo tudi enak čustveni in telesni odziv. In zato se vrtimo v začaranem krogu slabe volje, slabega razpoloženja, ki ga spremljajo tudi telesne bolečine in simptomi.
Čustva in občutke, ki so posledica našega refleksnega razmišljanja pa kljub potlačenju vseeno hranimo v našem telesu. Ker povzročajo fiziološki odziv telesa, se energija teh čustev shrani nekje v telesu.
Namesto, da bi občutili čustvo, ki nas je spreletelo, to zamenjamo za telesno bolečino ali bolezen (prehlad, angina, gripa, kronično obolenje in rak, če se to dogaja skozi daljše obdobje).
Pričnemo se ukvarjati s simptomom (bolečina/bolezen), ne pa z vzrokom za naše počutje (to pa je čustvo).
somatizacija - izražanje čustev preko telesa
V mišicah se simptomi izrazijo kot zatrdelost, bolečina (hrbet, vrat, ramena, kolena,…tovrstne težave imenujemo somatoformne motnje); v organih kot nepravilno delovanje in bolezen (pogosti prehladi, alergije, težave s kožo, avtoimunske bolezni, srčne težave, povišan krvni tlak,… tovrstne težave pa imenujemo psihosomatske motnje).
Bolečina, slabo počutje, bolezen so opozorilni znaki našega telesa, da moramo spremeniti naše razmišljanje in pričeti upravljati s svojimi čustvi.
kako ti lahko pomagam?
Tudi jaz sem bil v mladosti pogosto bolan (angine, glavoboli,…), kasneje se je pojavila še bolezen o kateri sem več pisal tukaj. Po trombozi in diagnozi krvnega raka, sem se pričel intenzivno ukvarjati s svojimi mislimi in celotnim mindsetom. Imunski sistem je globoko povezan z našimi mislimi in prepričanji (več TUKAJ).
Ko sem v svoji podzavesti prepisal avtomatske misli vezane na bolezen in pričel delovati drugače, se je pogostost mojih bolezni zmanjšala za 80 odstotkov. Prav tako se kljub težki diagnozi in posledicam bolezni, počutim, da imam nadzor nad seboj in svojim telesom.
Zahvalim se lahko svojemu psihološkemu stanju, ki je posledica trdega dela in vztrajnosti, ki jo moram ohranjati vsak dan. Tako kot fizična konidicija izgine po nekaj tednih neaktivnosti, je tudi psihološka kondicija stvar vsakodnevne vadbe.
Sem profesor športne vzgoje in magister psihosoicalne pomoči. Če si začutil, da bi ti lahko pomagal, te vabim, da me kar najhitreje kontaktiraš.
Če ne verjamete, da imajo naše misli in čustva vpliv na bolečine v hrbtenici, vratu, kolenih; pa tudi na bolezenska stanja od prehlada naprej, vam svetujem, da sami postanete pozorni, kdaj se pojavijo.
Pomislite, v katerih življenjskih situacijah se oglasi tovrstna bolečina ali bolezen. Svetujem vam, da si takrat odgovorite na sledeča vprašanja.
Če je odgovor na katerokoli izmed zgornjih vprašanj (v trenutkih, ko vas muči telesna bolečina) DA, potem je to znak, da gre zelo verjetno za telesne težave, ki imajo izvor v psihičnem počutju.
Osnova tem motnjam je SOMATIZACIJA:
- pomeni izražanje čustvenih in psihosocialnih problemov preko telesnih simptomov.
- pomeni, da se pojavljajo neposredni telesni simptomi, ki so posledica čustvenih stisk.
Ker je v marsikateri kulturi izražanje telesnih simptomov sprejemljivo veliko bolj kot izražanje duševnih, lahko marsikdo s poročanjem o telesnih težavah nadomesti težave pri izražanju čustev.
Kot sem dejal, če duša trpi, bo slej ali prej pričelo trpeti tudi telo. Kajti vse je med seboj povezano in z vplivom na svoje duševno počutje se boste lažje odzvali na stres in opravili s svojimi mislimi, ki vas ovirajo in omejujejo.
Če svoja čustva potlačite, ker se z njimi ne znate/ne želite soočiti, bodo vašo pozornost iskala in se izrazila v obliki fizične bolečine ali bolezni.
Zaskrbljenost, strah, žalost, jeza so povsem normalni odzivi na težave, ki jih imate. Ni pa nujno, da ste stalno zaskrbljeni in napeti, poleg tega pa trpite tudi telesne bolečine.
Ali sem pod stresom ali v skrbeh?
Ali me je strah, da ne bom zmogel?
Ali se bojim premakniti naprej?
Ali zaradi česa zadržujem jezo (in povečujem svojo napetost)?
Ali sem žalosten, ker nečesa ne morem doseči (občutim nemoč)?
Sprememba avtomatskih misli, ki pogojujejo vaše čustvene dozive in telesne občutke je mogoča. Je tudi najbolj učinkovit način za pričetek predelave svojih čustev, ki povzročajo zastoje v telesu.
S seboj nosite znanja, ki ste se jih naučili še kot otrok. Vendar pa ste v vmesnem času močno napredovali na vseh področjih svojega življenja. Razen v prepričanjih in avtomatskih mislih, ki jih pogosto ne spreminjamo celo življenje. Pa vendar ta vplivajo na vaš pogled na življenje in delovanje, čustvovanje, čutenje v vseh situacijah. Tukaj lahko naredite ogromen napredek v svoji kvaliteti življenja.
Če vas zanima kako prepoznati in spreminjati svoje misli, pričnite z delom na sebi. V procesu terapije boste pridobili orodja, s katerimi boste znali prepoznavati in vplivati na svoje misli in prepričanja. Tako boste boljše upravljali s svojimi čustvi in telesnimi občutki.
Če potrebujete pogovor ali nasvet, kako začeti, vas vabim, da me kontaktirate tukaj, saj lahko skupaj poiščemo rešitve in strategije za boljše duševno in fizično počutje.
Še več o čustvih pa si lahko preberete TUKAJ.
* Tudi raziskave kažejo, da imajo čustveno inteligentnejše osebe z rakom nižje ravni protivnetnih citokinov. V študijah so imeli bolniki, ki so povedali, da pogosto kategorizirajo, označujejo in razumejo svoja čustva, manj verjetno povišane citokine med okrevanjem po raku ali po stresnem dogodku; pri moških, ki so izrazili veliko afekta (močnega, kratkotrajnega čustva), ki ga niso označili, pa so ugotovili najvišje ravni citokinov. Ženske, ki so preživele raka na prsih in ki izrecno označujejo in razumejo svoja čustva, so prav tako bolj zdrave in manjkrat obiščejo zdravnika zaradi simptomov, povezanih z rakom.
To pomeni, da so osebe, ki svoje interoceptivne občutke učinkovito prepoznajo kot čustva, morda bolje zaščitene pred kroničnimi vnetnimi procesi, ki vodijo k slabšemu zdravju (Barrett, L. F.; Kako nastanejo čustva).
