Dobrodošli vsi, ki ste na kakršenkoli način povezani s posvojitvijo – starši, otroci, člani širše družine, prijatelji in bodoči posvojitelji.

Če berete ta članek in menite, da ga potrebuje prebrati še kdo, vas vabim, da ga delite v čim večji meri.

Že v prejšnjem članku Pot do smisla in kaj ima posvojitev s tem sem zapisal, da je po mojem mnenju posvojitev brez strokovnih znanj lahko neodgovorno in škodljivo dejanje tako za otroka kot za partnersko zvezo in celotno družino v nastajanju. Danes zato nadaljujem s temo posvojitve in predvsem s tem, zakaj je pomembna priprava nanjo.

Prav tako pišem o tem, kdaj in zakaj se posvojitelji pogosto odločijo za svetovanje in terapijo.

Zakaj je strokovna pomoč pri posvojitvi potrebna?

Prepoznavanje posebnosti posvojencev je v prvi vrsti potrebno, ker s tem prepoznamo, ali imamo lastno kapaciteto za spopadanje s temi težavami.

Posvojitelji naj bi se pred prihodom novega družinskega člana najprej pričeli zavedati svojih izvornih ran. Tako bi lahko postali boljši starši in reagirali manj reaktivno na otrokova prilagoditvena vedenja, ki jih prinese s seboj.

Pomanjkanje teh uvidov, ki jih dobijo preko priprave na posvojitev, lahko vodi v zamere do posvojenca, pomanjkanje motivacije, jezo, žalost in na koncu neustrezno starševstvo. To pa lahko dodatno obremeni otroke, ki imajo preteklost, ki je bila nevarna, nestabilna in stalno spreminjajoča.

Prav tako se zaradi pomanjkanja specifičnih znanj in ravnanj staršem prehitro mudi nazaj v službo. Ali pa želijo svoje otroke čim prej dati v vrtec, ker je to »dobro« za njihovo socializacijo.

Pogosto jih prehitro prepuščajo tudi v varstvo drugim osebam. Ali pa mislijo, da bodo zamudili zelo pomembna življenjska znanja, ki se jih lahko naučijo le v vrtcu ali šoli. Čas, namenjen samo njim, v veri, da delujejo v dobro otrok, žrtvujejo, kar se kasneje lahko vrne kot bumerang.

Tudi zaradi nepoznavanja psiholoških zakonitosti se starši na otrokove potrebe odzivajo neprimerno. To pa škodi razvijajočemu se odnosu med otrokom in staršem. Stiske otrok se pričnejo kazati skozi vedenja, ki za starše lahko postanejo naporna in neobvladljiva.

Čas, ki ga otroku namenimo v prvih letih, je nemogoče nadoknaditi kasneje. Poznavanje teh zakonitosti je pri posvojenih otrocih nujno, saj otroci pridejo v družino stari od šest mesecev do več let, tudi kot najstniki, in je potrebno ustrezno ravnanje.

Dinamika delovanja je zato lahko drugačna kot pri bioloških otrocih in zahteva razumevanje posebnosti posvojiteljstva.

Kdaj se starši obrnejo po strokovno pomoč?

Ker težave starši pričnejo zaznavati šele, ko so otroci v svojih družinah že neko obdobje, posvojitelji sprva nekaj časa mislijo, da z njimi postopajo na pravilen način.

Če znanj nimajo, lahko utrjujejo neustrezne vzorce in s tem poglabljajo težave otroka in družine. Kasneje pa pridejo na svetovalno uro s stisko, da imajo težave in da ne vedo, kako postopati z otrokom.

Pogosto povedo, da je otrok v primerjavi z vrstniki čustveno ali razvojno v primanjkljaju, čustveno nestabilen, nasilen ali ukazovalen, naporen v odnosih oziroma da se v vrtcu ali šoli pojavljajo pritožbe.

Enostavno povedano: z njim se ne da.

Takrat zaznavam stisko staršev in celotne družine, v podtonu pa veliko željo po tem, da bi skupaj v procesu svetovanja otroku pomagali.

Svetovanje in terapija

V svetovalnem procesu je na prvem mestu želja vseh udeležencev delovati v dobro otroka.

Proces svetovanja je sestavljen iz treh korakov.

1. Psihoedukacija staršev

Prvi korak je psihoedukacija staršev. Zakaj? Starši s svojimi otroki preživijo največ časa, zato je pomembno, da se podučijo o posebnostih posvojenih otrok in pričnejo na pravi način zadovoljevati njihove potrebe ter tolmačiti njihova vedenja.

2. Terapija, kjer sodeluje otrok

V drugem koraku pride na vrsto terapija, kjer sodeluje otrok. Ta je namenjena njemu. Fokus je na udeležencu terapije – otroku – in njegovi izkušnji.

Otrok mora imeti priložnost svojo izkušnjo izraziti in biti razumljen, da ga ne bomo pričeli »popravljati«. Če otrok ves čas dobiva sporočilo, da je z njim nekaj narobe, se lahko to sporočilo utrjuje tudi v družini, šoli ali med vrstniki.

Posvojeni otroci si pogosto želijo ravno nasprotno – biti sprejeti in biti razumljeni.

3. Prostor tudi za starše

Pogosto pa se zgodi, da starši ne potrebujejo le psihoedukacije, temveč tudi čas zase, da lahko povedo svoje težave, ki jih doživljajo.

Tudi starši v svetovalnem procesu potrebujejo občutek, da so razumljeni in sprejeti. Ta čas, ki je namenjen njihovim lastnim stiskam, je za marsikoga zelo dragocen.

Takrat se lahko pogovarjamo, kako postopati v določenih situacijah, zakaj se dogaja določeno vedenje in kaj storiti, da bi potrebe in vedenja svojih otrok kar najbolje razumeli.

Prav tako lahko podelimo medsebojne izkušnje in čustvene stiske, ki jih lahko zelo dobro razumem, saj tudi sam hodim po poti starša posvojitelja.

Strokovna podpora pri posvojitvi

Strokovna podpora za starše in otroke je v procesu posvojitve – pred, med in po njej – koristna. Pomembno pa je, da ima strokovnjak izkušnje z delom na področju posvojiteljstva in razume posebne okoliščine, v katerih je otrok odraščal in v katerih je nastala družina.

Pavšalne rešitve, ki niso prilagojene specifičnim pogojem, v katerih je odraščal otrok in pod katerimi je nastala družina, pogosto niso dovolj.

Če se znajdete v stiski in potrebujete pomoč, če bi morda želeli samo bolje razumeti svojo vlogo starša ali če na drugi strani opažate stisko otroka in spremembe v njegovem vedenju, ne odlašajte s pogovorom.

Posvojitev je eden lepših in obenem najzahtevnejših korakov, ki jih lahko naredite v življenju. Razumevanje posebnosti posvojenih otrok, lastnih načinov delovanja ter priprava na psihološki in čustveni vidik starševstva so ključnega pomena.

Strokovna pomoč pri posvojitvi je lahko pomembna opora pri razumevanju in sprejemanju tako sebe kot tudi naših otrok. Z znanjem in strokovno podporo lahko ustvarjamo varno in spodbudno okolje, ki otroku omogoča razvoj in odraščanje.