Dobrodošli vsi, ki ste na kakršenkoli način povezani s posvojitvijo (starši, otroci, člani širše družine, prijatelji, bodoči posvojitelji).
Če berete ta članek in menite, da ga rabi prebrati še kdo, vas vabim da ga delite v čim večji meri.
Ker sem že v prejšnjem članku TUKAJ zapisal, da je po mojem mnenju posvojitev brez strokovnih znanj neodgovorno in škodljivo dejanje tako za otroka kot za partnersko zvezo in celotno družino v nastajanju, danes nadaljujem s temo posvojitve in zakaj je pomembna priprava nanjo.
Prav tako pišem kdaj in zakaj se posvojitelji pogosto odločijo za svetovanje in terapijo.
Zakaj je strokovna pomoč pri posvojitvi potrebna?
Prepoznavanje posebnosti posvojencev je v prvi vrsti potrebno, ker s tem prepoznamo ali imamo lastno kapaciteto za spopadanje s temi težavami. Posvojitelji naj bi se pred prihodom novega družinskega člana najprej pričeli zavedati svojih izvornih ran. Tako bi lahko postali boljši starši in reagirali manj reaktivno na otrokova prilagoditvena vedenja, ki jih prinese s seboj.
Pomanjkanje teh uvidov, ki jih dobijo preko priprave na posvojitev vodi v zamere do posvojenca, pomanjkanje motivacije, jezo, žalost in na koncu neustrezno starševstvo. To pa dodatno travmatizira otroke, ki imajo preteklost, ki je bila nevarna, nestabilna in stalno spreminjajoča.
Prav tako se, zaradi pomanjkanja specifičnih znanj in ravnanj, staršem prehitro mudi nazaj v službo. Ali pa želijo svoje otroke čimprej dati v vrtec, ker je to »dobro« za njihovo socializacijo. Pogosto jih prehitro prepuščajo tudi v varstvo drugim osebam. Ali pa mislijo, da bodo zamudili zelo pomembna življenjska znanja, ki se jih lahko naučijo le v vrtcu ali šoli. Čas, namenjen samo njim, v veri, da delujejo v dobro otrok, žrtvujejo, kar se kasneje lahko vrne kot bumerang.
Tudi zaradi nepoznavanja psiholoških zakonitosti, se starši na otrokove potrebe odzivajo neprimerno. To pa škodi razvijajočemu se odnosu med otrokom in staršem. Stiske otrok se pričnejo kazati skozi vedenja, ki za starše lahko postanejo naporna in neobvladljiva.
Čas, ki ga otroku namenimo v prvih letih, je nemogoče nadoknaditi kasneje. Poznavanje teh zakonitosti pa je pri posvojenih otrocih nujno, saj otroci pridejo v družino stari od 6 mesecev do več let (tudi najstniki) in je potrebno ustrezno ravnanje. Dinamika delovanja je zato drugačna kot pri bioloških otrocih.
Kdaj se starši obrnejo po strokovno pomoč?
Ker težave starši pričnejo zaznavati šele, ko so otroci v svojih družinah že neko obdobje, posvojitelji sprva nekaj časa mislijo, da z njimi postopajo na pravilen način. Če znanj nimajo, utrjujejo nepravilne vzorce in lahko poglabljajo travmatsko zgodovino otroka. Kasneje pa pridejo na svetovalno uro s stisko, da imajo težave in da ne vedo, kako postopati z otrokom.
Da je v primerjavi z vrstniki čustveno ali razvojno v primanjkljaju, da je čustveno nestabilen, nasilen in ukazovalen, naporen v odnosih, da so v vrtcu ali šoli pritožbe, enostavno, da se z njim ne da.
Zaznavati pričnem stisko staršev in celotne družine, v podtonu pa veliko željo po tem, da bi skupaj v terapiji otroku pomagali.
Svetovanje in terapija
V svetovalnem procesu je na prvem mestu želja vseh udeležencev delovati v dobro otroka.
Proces svetovanja je sestavljen iz treh korakov. Prvi je psihoedukacija staršev. Zakaj? Starši s svojimi otroki preživijo največ časa, zato je pomembno, da se podučijo o posebnostih posvojenih otrok in pričnejo na pravi način zadovoljevati njihove potrebe in tolmačiti njihova vedenja.
V drugem koraku pride na vrsto terapija, kjer sodeluje otrok. Ta je namenjena le njemu. Fokus je na udeležencu terapije (otroku) in njegovi izkušnji, ki jo mora imeti priložnost izraziti in biti razumljen, da ga ne bomo pričeli »popravljati«, saj bi na ta način dobil povsem enako sporočilo kot ga dobiva v družini/šoli/s prijatelji – da je z njim nekaj narobe. Posvojeni otroci si namreč najbolj želijo ravno nasprotno – biti sprejet in biti razumljen.
Pogosto pa se zgodi, da starši ne potrebujejo le psihoedukacije temveč tudi čas zase, da lahko tudi oni povedo svoje težave, ki jih doživljajo. To je tretji korak. Tudi starši v svetovalnemu procesu potrebujejo občutek, da so razumljeni in sprejeti. Ta čas, ki je namenjen le njihovim stiskam, ki jih doživljajo v vlogi starša, je za marsikoga najbolj dragocen. Takrat se lahko pogovarjamo, kako postopati v določenih situacijah, zakaj se dogaja določeno vedenje in kaj storiti, da bi potrebe in vedenja svojih otrok kar najbolje razumeli. Prav tako lahko podelimo medsebojne izkušnje in čustvene stiske, ki jih lahko zelo dobro razumem, saj tudi sam hodim po poti starša posvojitelja.
Strokovna podpora za starše in otroke je v procesu posvojitve (pred, med in po njej) koristna in nujno potrebna, je pa zelo pomembno, da ima terapevt izkušnje z delom na tem področju. Pavšalne rešitve, ki niso prilagojene specifičnim pogojem, v katerih je odraščal otrok in pod katerimi je nastala družina, pogosto niso koristne. Če se znajdete v stiski in potrebujete pomoč, če bi morda želeli samo rasti kot starši ali če na drugi strani opažate stisko otroka in spremembe v njihovem vedenju, ne odlašajte in me kontaktirajte.
Posvojitev je eden lepših in obenem najzahtevnejših korakov, ki jih lahko naredite v življenju. Razumevanje posebnosti posvojenih otrok, lastnih načinov delovanja ter priprava na psihološki in čustveni vidik starševstva so ključnega pomena.
Strokovna pomoč pri posvojitvi ni le priporočljiva, ampak nujna.
Omogoča nam razumevanje in sprejemanje tako sebe kot tudi naših otrok. Z znanji in strokovno podporo lahko ustvarimo varno in spodbudno okolje, ki podpira naše otroke pri razvoju in odraščanju.
Če je članek vzbudil kakšna zavedanja in bi potreboval/a pomoč, te vabim, da me kontaktiraš.
Na voljo sem preko kontaktov TUKAJ.
