Ponavadi je v primeru soočenja s težavo najtežje narediti prvi korak v neznano. Najrajši bi ostali v varnem zavetju svojega doma, se ovili v toplo odejo in negovali svojo ranjenost. Naš živčni sistem v primeru soočenja z zaznano nevarnostjo preklopi v varovalni program – “boj-beg-zmrznitev”(več o tem TUKAJ).
Ta program smo podedovali od naših prednikov in deluje pod nivojem naše zaznave z namenom, da bi nas zaščitil. Na delu je naš limbični del možganov, ki preko živčnega sistema in hormonov uravnava naš odziv. V pradavnini je bil ta sistem in njegov odziv zelo koristen, saj je naše prednike varoval in jim omogočal preživetje, ko so bili soočeni z velikimi nevarnostmi (npr. lov na mamuta).
Dandanes pa je njegov odziv lahko pretiran, saj je moderen človek dnevno soočen z ogromno količino informacij (splet, radio, televizija, socialna omrežja, pogovori po telefonu), ki povzročajo v nas majhen, vendar konstanten stres. Marsikoga ta stres preplavi do te mere, da telo preklopi v zgoraj omenjeni program, kot da bi bil zopet soočen s situacijo lova na mamuta. In naše delovanje prične obvladovati preživetveni način – to pa nas izčrpa in onemogoča.
Preko osebne rasti se pričnemo ukvarjati s svojimi mislimi in prepričanji. Ta so tista, ki se že v otroštvu pričnejo oblikovati in nam še v odraslosti narekujejo, kaj je prav in kaj narobe, kaj bi morali storiti in česa ne…
Vabljeni, da me kontaktirate tukaj, če vas zanima kaj več ali če potrebujete psihološko podporo in pomoč pri premagovanju težav.
Če imamo ohlapna prepričanja, ki omogočajo, da se v situacijah prilagajamo in ne pristajamo le na eno rešitev, ki je po naše pravilna, potem bomo od limbičnega dela možganov nadzor predali prefrontalnemu korteksu, ki je najmlajši in najbolj razvit del človeških možganov. Po domače povedano bo prevzel nadzor “razum”. Vendar pa pogosto prepričanj ne spreminjamo od otroških let naprej – rečemo, da so prepričanja rigidna in toga.
“Kar se Janezek nauči, to Janezek zna”.
Ker se ne zavedamo, da lahko s spremembo prepričanj spremenimo tudi svoje življenje, ostajamo na mestu. In trpimo. V nas se sproža občutek strahu (“tega ne zmorem”), sramu (“to bi moral že vedeti”) in krivde (“kako slab sem v tem”). Tovrstna omejujoča prepričanja pa nas držijo na mestu, ker se nam to zdi “varno in poznano”.
Ampak hkrati se vsej varnosti navkljub počutimo slabo in nesrečno.
V svojem brlogu želim nameniti pozornost tudi tovrstnim izobraževalnim vsebinam, s katerimi bi lahko tudi ti prišel do novih spoznanj in morda sploh naredil korak v smeri izboljšanja svojega življenja – osebnostne rasti.
Psihološka rast skozi terapevtski proces je možna zaradi nevroplastičnosti možganov, ki celo življenje tvorijo nove, aktivne povezave in opuščajo tiste, ki so neaktivne. S pravimi orodji, miselnostjo in ponovitvami se tvoji možgani pričnejo spreminjati, kar ti lahko spremeni življenje.
Če se soočaš s težavami ti delo na sebi lahko močno spremeni pogled na življenje. V procesu terapije se boš pričel/a zavedati svojih omejujočih misli in prepričanj. Skozi izkustveno učenje jih boš postopoma zrahljal/a. S tem postajaš bolj odprt/a za nova mnenja, znanja in spoznanja, kar prispeva k tvoji osebnostni rasti.
Kaj še se zgodi, če nameniš svojo pozornost tudi osebnostni rasti?
• omogoči ti, da razviješ svoje veščine, znanja in sposobnosti
• vodi te k povečanemu samospoštovanju, samozavedanju in samozavesti
• pomaga ti pri prepoznavanju in premagovanju omejujočih prepričanj in negativnih vzorcev vedenja
• vodi te k večji čustveni inteligenci in odpornosti proti stresu in boleznim
• pri postavljanju in doseganju pomembnih ciljev postaneš bolj učinkovit in samozavesten
• vodi te do občutka namena, smisla in izpolnjenosti
• razviješ bolj pozitiven pogled na življenje in prilagodljivost
• izboljša tvoje odločanje in odnose z drugimi
Zakaj jo potrebuješ?
Osebnostna rast je potrebna, da lahko dosežeš svoj polni potencial, živiš izpolnjujoče življenje in da lahko živiš življenje, kjer boš zvest/a sebi, svojim čustvom in potrebam. S tovrstno samoaktualizacijo postaneš bolj kreativen, spontan, živiš z manj predsodki in lažje sprejemaš dejstva na katere nimaš vpliva.
Tudi jaz sem z delom na sebi svojo težko situacijo postopoma lažje sprejel in pričel korakati naprej. Pomagalo mi je to, da sem našel nov namen in smisel v življenju, ki mi nista dovolila, da bi obupal in se vdal.
