Danes opisujem nekaj najpogostejših miselnih spodrsljajev, ki pogosto sprožajo navale slabega počutja. V nadaljevanju pa opisujem vlogo terapevta in kako lahko pomagam, da bi se počutili bolje, z več energije in manj bolečinami ter boleznimi.
miselne napake ali distorzije
Miselne napake so spodrsljaj v mišljenju, ki vodi v napačno oceno situacije, prehitro sklepanje in pričakovanje najhujšega izida. Zaradi miselnih napak popačimo dejstva.
Preplavaljanje, ki se zgodi ob tovrstnih mislih povzroči povišanje srčnega utripa, zvišanje kortizola in adrenalina, nezmožnost mirnega razmišljanja. Aktivira se simpatični živčni sistem, ki naše telo pripravlja na boj ali beg.
Črna-bela ali binarno razmišljanje: Razmišljanje v ekstremih, kjer je situacija le dobra ali slaba, brez sivih področij vmes.
Prekomerno posploševanje: Sklepanje o celotni situaciji na podlagi enega samega negativnega dogodka.
Personalizacija: Prevzemanje osebne odgovornosti za dogodke, ki so zunaj vašega nadzora, ali verjeti, da so vsi dogodki posledica vaših dejanj.
Selektivna pozornost: Osredotočanje le na negativne vidike situacije, pri čemer se pozitivni aspekti ignorirajo ali zanikajo.
Branje misli: Predvidevanje, kaj drugi ljudje mislijo o vas, brez dejanskih dokazov.
Napovedovanje prihodnosti: Prerokovanje, da se bo nekaj zgodilo, čeprav ne obstaja nikakršen dokaz za to.
Katastrofiziranje: Predvidevanje najslabšega možnega izida in pretiravanje resnosti situacije.
“Dovolim si le, če …” razmišljanje: Pogojno določanje lastne vrednosti ali sreče, ki je odvisna od dosežkov ali odobritve drugih ljudi.
Ob tovrstnem razmišljanju se počutiš, kot bi bil na minskem polju, pa čeprav si v varnem zavetju svojega doma. Svojih misli ne zmoreš nadzorovati, saj je vsak naslednji scenarij v tvoji glavi hujši od prejšnjega. Pričneš se počutiti slabo in povezava med umom in telesom sproža najrazličnejše telesne in psihološke simptome. Od bolečin v vratu, hrbtu do bolezni in depresije.
Pogosto se sploh ne zaveš, da je v ozadju pogostih težav tudi psihološki faktor, ki zaradi prepričanj in avtomatskih misli s teboj neprestano sobiva ter močno vpliva na tvoje zdravje in dobro počutje
kako ti lahko pomagam?
Ponavljajoče bolečine in bolezni so posledica prekinjene povezave med umom in telesom. Ko se naučiš upravljati s svojimi mislimi, se bo stresna povratna zanka prenehala ponavljati, saj se ustavi vzrok, ki povzroča neprijetno čustveno stanje.
Preko kineziološko – psiholoških znanj sem dobil vpogled v povezanost medsebojnih telesnih sistemov, ki povzročajo telesne in psihološke težave. S kognitivno-vedenjsko terapijo lahko hitro pridobiš nadzor nad svojimi mislimi in pričneš zavestno vplivati na svoje počutje, katerega podpreva s telesnimi pristopi, ki zmanjšajo napetosti in bolečine.
Svetovalni pogovor lahko hitro razkrije pogosta prepričanja, ki vplivajo na to, kako vidiš svet okrog sebe. Z delom na mislih in prepričanjih pričneva opažati, kje prevzemaš preveč odgovornosti, kaj je pravi vzrok strahov, katere katastrofične misli so tiste, ki so obremenjujoče in ali so zares potrebne. Postopoma težo sveta, ki jo nosiš na svojih ramenih, odložiš in prerazporediš, odvržeš ali pa enostavno postaviš tja kamor paše.
Če se ubadaš s težavami in bolečinami, ne odlašaj in me kontaktiraj.
“Nič mi ne bo uspelo.”
“Vsi me bodo zavrnili.”
“Izgubil/a bom vse, kar mi je pomembno.”
“Vedno se zgodi najhujše.”
“Moje negativne izkušnje se bodo ponovile.”
“Vsaka situacija je veliko hujša, kot se zdi.”
“Ne zaslužim si ničesar dobrega.”
“Ne morem predvideti prihodnosti.”
Ali prepoznaš kaj je zgoraj opisano?
To so pogoste negativne avtomatske misli.
Kako vplivajo nate?
Misli so tiste, ki sprožajo tvoja čustva, telesne občutke in spremljajoča vedenja.
kje naj pričnem?
Daj pozornost svojim čustvom in jih ne ignoriraj več! Če si pogosto v strahu, žalosti, jezi ali stresu, potem je tvoje počutje zagotovo nestabilno.
Nosi te kot barko brez kapitana, ki se je znašla sredi razburkanega morja.
Prepuščen/a si samo milosti vremena, ki občasno morje pomiri in omogoči mirno plovbo. Vse dokler zopet ne zapiha močnejši veter (negativne avtomatske misli), ki te zopet pahne v stanje negotovosti.
Če se odločiš za terapijo, si se odločil/a, da boš zopet postal/a kapitan svoje barke. Da vremeske okoliščine ne bodo več tiste, ki jo vodijo po morju, temveč tvoje krmilo. To je zagotovo prvi korak.
kaj pa sproščanje?
Šele, ko boš prevzel/a krmilo, bo tudi sproščanje lahko učinkovito. Osnova sproščanja je vedno aktivacija parasimpatičnega živčnega sistema. Ta je lahko aktiven samo takrat, kadar amigdala – del možganov, odgovoren za sprožanje odziva boj-beg, situacije, ki jo doživljamo, ne zaznava kot stresne ali nevarne. Pri tem pa lahko pomagamo terapevti – ali z besedami ameriškega psihologa Louisa Cozolina:
“Terapevti so izučeni šepetalci amigdali. Pristajajo na obalah implicintega spomina in prepričujejo zveste vojake, da je vojne konec.”
Šele, ko smo vojake prepričali, da vojna ni edini način odzivanja, lahko pričnemo z njimi govoriti o sproščanju. Takrat je globoko trebušno dihanje tisto, ki po telesu pošilja signale s katerimi le-to preklopi v »počitek in prebavo« in sproži mehanizme obnove v telesu.
Pogosta bolečina, ki se prične pojavljati kot posledica slabega dihanja je bolečina v vratu in hrbtenici. Dokler je drža slaba, se v telesu nabira več napetosti, kot jo lahko odpraviš s površnim dihanjem. To povzroča še več napetosti in bolečin v vratu in ramenih, ter kronično napetost mišic.
- Z delom na pravilni drži lahko vplivamo na bolečino v vratu, ramenih in hrbtenici.
- S pozornostjo na globokem trebušnem dihanju lahko poskrbimo, da se aktivira trebušna prepona, ki pomirja in sproža parasimpatični odziv živčevja. Tako se lažje pomirimo in sprostimo.
Katere napake počnemo med dihanjem?
Če pomisliš, kako dihaš, ko nisi pozoren, boš opazil sledeče:
- dihaš plitko,
- skozi usta,
- samo z zgornjim delom pljuč,
- zajemaš le malo kisika,
- tvoj vrat in zgornji del hrbta postajata iz ure v uro bolj napeta.
1. V položaju, ko so ramena in glava nagnjeni naprej in navzdol, se zmanjša prostor za gibanje diafragme. Fizično si si onemogočil/a, da bi dihal/a globoko in s trebuhom.
2. To še poveča občutek napetosti in stresa, saj morajo pri dihanju pomagati vratno-ramenske mišice, ki so že tako ali tako na sedečem delovnem mestu preobremenjene.
3. Pozoren bodi na vzravnano telesno držo, ki omogoča gibanje diafragme, kar omogoča nemoten vnos kisika in sproščeno stanje telesa.
Če te zanima še več o tem, kako se spopasti z napetostjo in slabim počutjem, obišči povezavo, ki govori o progresivni mišični relaksaciji in orodjih za spopad s slabim počutjem.
Vabljen/a k branju, in tudi k temu, da mi pišeš, če te kaj zanima ali če potrebuješ pomoč.
