kako razložiti pomembnost izražanja čustev moškemu in otroku hkrati?
primeri misli, ki vodijo do različnih čustev
Tako me je razjezil, da sem mu kar takoj povedal, da se tako z menoj ne bo pogovarjal.
Dovolj imam kajenja, počutim se slabo in ves čas kašljam. Pri športu težko diham in nimam kondicije, moram prehitro odnehati. Jutri bom prenehal in se ne dotaknem več cigaret.
Kako sem šibka, ker mu nisem rekla, da naj se briga zase.
Strah me je prositi za povišico, bom rajši kar tiho.
Popolnoma sem obupan, sploh ne vem več, kaj naj storim. Karkoli rečem, se nič ne premakne.
Razočarana sem, da po toliko letih truda še vedno pije. Karkoli naredim, ne pomaga.
Dobil sem nov telefon, vendar komaj čakam, da vidim, kaj bo predstavil letos Apple. Zagotovo bo še boljši.
Vas je jeza kdaj motivirala, da ste dosegli spremembo v svojem življenju?
Ste se kdaj počutili šibke, ker v danem trenutku niste odreagirali? Vas je potem pekla vest, ker bi morali ravnati drugače?
Ste bili žalostni in obupani, ker neke situacije ne morete spremeniti? Je to razpoloženje kar trajalo in trajalo in se nikakor niste mogli prilagoditi?
Se hitro navadite na dobro in si kmalu želite še več?
Misel, da nismo dovolj dobri, ker v določeni situaciji ne reagiramo tako kot nekdo drug ali kot bi si sami želeli, se pogosto naseli v nas. Ko se znajdemo v določeni situaciji, ki jo želimo spremeniti, na naš odziv vpliva veliko dejavnikov. Kot sem že nekajkrat pisal so misli, čustva in telesni občutki med seboj povezani. Vse se prične z mislimi.
povezava med situacijo-MISLIJO-čustvom-odzivom
Čustvena reakcija in dejansko ukrepanje, sta odvisna od načina, kako dojemamo situacijo, glede na svoje možnosti.
Diagram* kaže naš potek izbire.
1. Ko primerjamo situacijo s svojimi vrednotami, najprej ocenimo, ali gre za ogrožanje ali za potrditev neke vrednote.
2. Če nas ogroža, potem ocenimo, ali smo močnejši ali šibkejši od vira grožnje oziroma ali lahko vplivamo na spremembo.
3. Kadar ocenimo, da je dražljaj nespremenljiv in močnejši od nas, pretehtamo, ali se mu lahko izognemo ali ne.
4.Skladno s tem, do kakšnega zaključka pridemo, se zgodi tip prilagoditve – čustvo, ki ga občutimo in vedenje, ki ga bomo izbrali.
*Diagram povzet po Milivojević, Z. 2008. Emocije.
misli lahko izbiramo - čustva so le posledica
Torej je odziv, zaradi katerega se počutimo slabo in se obsojamo, plod naših misli in prepričanj – torej naša odločitev in izbira v danem trenutku, čeprav se tega ne zavedamo (kot da smo na avtopilotu). Sami izbiramo svoje počutje, svojo realnost in svoje odzive.
Če sledimo diagramu, naša ocena situacije in prepričanja, ki ga imamo iz preteklih izkušenj, določata naše misli.
1. Če imamo v situaciji že izkušnjo, da imamo nanjo vpliv, potem bodo misli bolj pozitivne, bolj bomo pogumni ali celo zadovoljni – zato bomo skušali situacijo spremeniti z aktivnostjo (napadom) ali s približevanjem (sodelovanjem).
2. Če imamo v situaciji izkušnje, kjer menimo, da nanjo ne moremo vplivati, bodo misli vodile v strah ali žalost ali celo oboje. Želeli se bomo umakniti ali pa ne bomo storili nič.
Izberemo kot najbolje v tistem trenutku vemo in znamo.
Ko pričnemo zaznavati in spreminjati omejujoče misli, se postopno prične sprememba na nivoju prepričanj, to pa vodi potem tudi v drugačne odločitve in delovanje. Dokler pa tega ne pričnemo, bomo v podobnih situacijah vedno reagirali enako – kot na avtopilotu.
Misli in prepričanja lahko spreminjamo tako, da v podobnih situacijah skozi izpostavljanje in z drugačnim prepričanjem v mislih postopno dobimo novo, drugačno izkušnjo, ki nam da pogum in zagon, da se spreminjanje misli izplača. Tako se v naših možganih povezujejo nove poti, ki v zgornjem diagramu spremenijo prepričanje o situaciji iz “nespremenljivo” v “spremenljivo”.
Lahko pa se zgodi tudi, da nove izkušnje, ki bi spremenila prepričanje ne moremo dobiti ali doseči. To ni neuspeh, ampak zopet novo spoznanje. V tem primeru vemo, da smo storili vse, kar je mogoče, da bi svoje misli spremenili in se s situacijo spopadli. Ker nam kljub temu to ni uspelo, lahko rečemo, da je situacija izven naše kontrole in jo sprejmemo kot takšno.
Če spremembe prepričanja ne poizkušamo doseči in ne preizkusimo drugačnega načina adaptacije, se nenehno zaletavamo v zid, počutimo se neustrezne, prestrašene, žalostne, jezne, spregledane, nezadovoljne itd.
Ko najdemo način prilagoditve, ki je za nas primeren, smo na poti, da se pričnemo zavedati drugačnih načinov delovanja.
Naslovili smo razlog za prekomerno čustvo. Takrat šele lahko pričnemo s potjo, da sprejmemo dejstva, ki so neizogibna in spremenimo tisto, na kar imamo vpliv in pričnemo predelovati dogodek, čustvo, občutke in naše odzive na produktiven način.
Ko bomo znali bolje, se bomo tudi bolje odločali.
kako priti ven iz avtomatskega odziva?
Vendar pa se pogosto vrtimo v krogu. Občutek imamo, da smo se nekje zaciklali. Da ponavljamo enake napake in vendar se iz njih ničesar ne naučimo.
To je normalen vzorec, saj nismo spremenili pristopov in se nismo naučili novih znanj.
V terapevtskem odnosu pričnemo z delom na sebi, ki nam postavi ogledalo, da se lažje vidimo z vseh kotov.
Takrat spoznamo, da je odsev z druge strani drugačen, kot ga vidimo sami. Zorni kot se nam razširi in na znane težave se zaradi novih odsevov/spoznanj/misli/znanj, odzivamo s spremenjenim načinom.
V naslednjem zapisu TUKAJ pa preberite, zakaj vaši odzivi niso nič nenavadni in zakaj se pogosto počutite jezne, prestrašene, žalostne, kadar v določeni situaciji, ki se ne sklada z vašimi željami in pričakovanji, delujete tako kot delujete.
Preberite tudi, kaj prinese uspešna adaptacija na določeno neprijetno situacijo. Adaptacija oz. prilagoditev, ki poteka na nivoju misli lahko ključno vpliva tudi na uspešno razrešitev situacije za vas.
