V naravi se svet ustavi.
Takšen občutek imam vsakič, ko zakorakam v senco visokih dreves. Ko pod seboj občutim mehkobo gozdnih tal. Ko se od mojih oči odbija zelena barva mahu, in ko moja ušesa preplavi zvok ptic, žab ali šumenje potočka.
Tudi v drugih letnih časih je narava prelepa, in sprehod v naravi je res zdravilo, ki si ga sam predpišem na »recept«. Če želim opaziti lepote, ki jih ponuja narava, pa se moram spustiti na njen nivo in dobro opazovati. Le tako lahko opazim podrobnosti kot je na spodnji fotografiji, kjer se igrajo pajčevina, jutranja rosa in zelenje.
Kako dojemam naravo preko čutil
Dejansko sprehod v naravi ni samo telesna vadba. Zavzame pozornost mojih čutil.
Z očmi moram spremljati korenine in teren, da se ne spotaknem. Z ušesi poslušam, kaj je okrog mene. Z nosom vonjam svežino jutranje rose ali pa soparo popoldanskega osončenega travnika. Moja stopala in mišice se morajo prilagajati naklonu terena in moje srce bije hitreje. Napor preglasi misli, ki se vrtijo v krogu.
Spodaj je nekaj fotografij iz mojih sprehodov, kjer tudi preko opazovanja narave aktiviram svojo desno možgansko hemisfero, ki mi nudi opazovanje in uživanje v lepotah ter potešitev fotografske žilice…
Hormonska uskladitev in naravni nagradni sistem
Ko se vrnem iz sprehoda v naravi, z menoj ostaneta dobra volja in sproščenost. Hormonska uskladitev, ki se zgodi po naporu, me podpira pri tem. Z izločanjem serotonina, dopamina in endorfinov se v telesu sproži naravni nagradni sistem, ki mi pravi:
»Počni to še pogosteje!«.
Telesu to paše, ker je bil naš živčni sistem ustvarjen in prilagojen za gibanje.
Če grem na sprehod s sebi drago osebo se ponudi tudi odlična priložnost za pogovor, načrtovanje, reševanje težav in izzivov. Prav tako je to lahko priložnost za zbliževanje in krepitev občutka povezanosti. V tem primeru se sprošča tudi hormon oksitocin, ki prispeva k občutku varnosti in ljubljenosti.
Dopaminska odvisnost in izčrpanje receptorjev
Sedeči slog življenja s seboj prinaša mnogo zagat (več tukaj).
Moderni tehnološki napredek nam ponuja vse vrste nagradnih sistemov (TV, telefon, računalniške igrice, socialna omrežja, kompulzivno nakupovanje, alkohol, kajenje…), ki ob zlorabi povzročajo dopaminsko odvisnost in na koncu tudi začaran krog izčrpavanja dopaminskih receptorjev. Vse to pa se niti približno ne more primerjati s številnimi pozitivnimi učinki gibanja, še posebej v naravi.
Na koncu preveč dopamina, ki se sproža na prelahek način, povzroči odpornost telesa na ta hormon, kar povzroči pomanjkanje uživanja v stvareh, izostanek motivacije in apatičnost (izkušanje simptomov depresije ni izključeno – več TUKAJ).
Ko oseba pogosto sodeluje v teh dejavnostih, se možgani prilagodijo in začnejo potrebovati vedno več dopamina, da bi dosegli enak občutek užitka – poženemo klasičen cikel odvisnosti za katerega vemo, da nima lepega konca.
Prednosti gibanja v naravi v primerjavi s sedečim načinom življenja
Enostavne bližnjice do občutka sposobnosti, uspeha in dobrega počutja nas na dolgi rok pričnejo ovirati na vseh ravneh življenja. Prične nam zmanjkovati občutka za sposobnost, dvomimo vase in smo nezadovoljni, čeprav imamo vedno več.
Kar je pridobljeno s trudom in vztrajnostjo gradi naš značaj, samospoštovanje in samozavest, da zmoremo doseči tudi najtežje stvari. Ker je težko, je občutek nagrade, ko se sprosti dopamin, neprimerljiv s tistim, ko v igrici »zmagamo«, si prižgemo cigareto ali kupimo tisti kos, ki nas že več dni čaka v košarici. Kadar se moramo za nekaj potruditi, dejansko v sebi vemo in čutimo iskreno zadovoljstvo in ponos.
Pa vendar se danes pogosto zgodi, da rajši izberemo bližnjico do »dopaminskega fiksa«, večni izgovor »Nimam časa za sprehod v naravi/telesno vadbo.« pa je zelo prikladen. Če pa pogledamo čas preživet na telefonskih aplikacijah, se tistih 60 minut gibanja na dan zdi kot kaplja v morje.
Seveda je bolj enostavno, vendar je nagrada za trud, ker smo šli ven, veliko večja.
Osebna izkušnja in študije iz japonske
Ne samo raziskave, tudi moja osebna izkušnja z gibanjem v naravi to potrjuje. Čas preživet v gozdu je kot igra čutil, ki ugasne mlinčke v možganih. Aktivira se desna hemisfera, ki vidi širšo sliko kot leva, ki se osredotoča na podrobnosti. Zato se tudi pogosto iz sprehoda vrnem z novimi idejami in zamislimi, katerih prej v kaosu nisem zmogel videti.
Ko sem šel raziskovati, zakaj je preživljanje časa v naravi pod krošnjami dreves tako izpopolnjujoče, sem naletel na primer iz Japonske. Ta ima dolgo zgodovino in bogato tradicijo raziskovanja učinkov dreves in narave na človeško zdravje in dobro počutje.
Dr. Qing Li je japonski znanstvenik, ki je specialist za študije o vplivih narave na človekovo zdravje. Je predsednik japonskega združenja za terapijo z gozdovi (Japanese Society of Forest Medicine) in avtor knjige “Shinrin-Yoku: The Art and Science of Forest Bathing”. Dr. Li je znan po svojem delu na področju shinrin-yoku, japonske prakse terapevtskega preživljanja časa v gozdu, in je prispeval k razumevanju fizioloških in psiholoških koristi te prakse.
Japonci so iznašli koncept shinrin-yoku (v prevodu gozdna kopel), ki se nanaša na terapevtsko prakso preživljanja časa v gozdu. Japonski znanstveniki, so izvajali raziskave o učinkih shinrin-yoku na fizično in čustveno zdravje. Raziskave so pokazale, da lahko hoja v gozdu zmanjša raven stresa, izboljša imunski sistem in splošno počutje.
Prav tako so odkrili pozitivne učinke fitoncidov. Fitoncidi so kemikalije, ki jih oddajajo drevesa in druge rastline ter imajo protibakterijske in protivirusne lastnosti. Japonske raziskave so razkrile, da vdihavanje fitoncidov med hojo v gozdu prav tako pozitivno vpliva na imunski sistem, zmanjšuje stres in izboljšuje razpoloženje.
Preživljanje časa v naravi, še posebej v gozdu, lahko zmanjša krvni tlak, upočasni srčni utrip in spodbudi sprostitev živčnega sistema, zniža se tveganje za depresijo in druge duševne težave.
Od tod izvira pomembnost stika z naravo za duševno zdravje.
Zaključek: Čas za akcijo
V zaključku te vprašam, ali res nimaš časa?
Si res ne moreš vzeti 1 ure v dnevu zdaj?
Kaj te omejuje? Stopi ven in v AKCIJO!
Če želiš, lahko opraviva svetovalno uro tudi v naravi. Tako združiva prijetno s koristnim.
Vabim te, da me kontaktiraš, če ne veš kje začeti in bova skupaj našla pravo rešitev.
