Vsaka sprememba vremena me položi v posteljo.
Imam tako slab imunski sistem, da ne smem ven, ker je premrzlo.
Ko sem bolan, sem popolnoma nemočen.
Zaradi prehlada je bolje, da ostanem doma.
To je že moja tretja bolniška v zadnjem mesecu. Res hitro zbolim.
Vsi vemo, kako nadležno je, ko zboliš. Prav tako vemo, da so vzroki za bolezen najpogosteje okužbe zaradi virusov in bakterij.
Ampak zakaj nekateri zbolevajo pogosteje kot drugi? In zakaj tako hudo zbolijo?
Kaj sploh imunski sistem počne in kaj nanj vpliva? Preberite nekaj nasvetov na dnu strani.
Imunski sistem je odgovoren za zaščito telesa pred okužbami, boleznimi in ima vlogo pri uravnavanju vnetij. Povezava med možgani in imunsko funkcijo je zelo močna.
- Ob psihološkem stresu je zaradi povišanega kortizola imunska funkcija zavrta in smo bolj dovzetni za okužbe. S prepoznavanjem negativnih avtomatskih misli vplivamo na svoja čustva in telesno počutje (top-down). Če jih imamo pod nadzorom, je odziv na stres manj intenziven, prav tako preko parasimpatičnega živčnega sistema z različnimi tehnikami (več TUKAJ) vplivamo na to, da ga hitreje znižamo.
- Nekateri raziskovalci so pričeli preiskovati bolezen prostočasja – ali drugače povedano, zakaj pogosto zbolimo pred odhodom na dopust, ali pa ob koncu tedna, ko pa se prične nov delovni teden pa smo zopet zdravi. Če te podrobneje zanima vpliv delovanja stresnih hormonov na naš imunski sistem, priporočam poslušanje zanimivega podcasta TUKAJ.
- Anksioznost in depresija vplivata na imunski sistem saj spremenita ravni citokinov (top-down), ki sodelujejo pri reguliranju vnetja in imunske funkcije. Posledica je lahko kronično vnetje in oslabitev imunskega sistema.
- Zanimiv je tudi mehanizem epigenetike, ki preučuje nadzor, izražanje in delovanje genov. Pri tej veji genetike preučujejo, kako zunanje okolje (v kar spadajo tudi naše misli) vpliva na to, ali se bo isti gen izrazil kot zdravje ali bolezen (ali bo mutiral ali ne). Nela Sršen to zelo lepo opisuje tudi v svoji knjigi Rak na duši (2013): “Medtem, ko oblikujemo misli, se te spreminjajo v valove energije, ki prenašajo informacije živčnim celicam. Te informacije povzročajo spremembe v električnih nabojih in živčnih končičih celic, ki proizvajajo posebne snovi nevropeptide. Ti pa informacije kot slap prenesejo po psiho-nevro-endokrino-imunskem sistemu. Energija misli lahko aktivira ali inhibira proteine, ki aktivirajo funkcije celic prek mehanizmov konstruktivne ali destruktivne interference. Čustva so usmerjena preko misli – z mislimi zbolimo in z mislimi lahko ozdravimo“.
- Prav tako kronično vnetje v telesu (bottom-up) v obratni smeri vpliva tudi na naše psihološko stanje, ker zniža nivo serotonina in dopamina (kar lahko prispeva k depresivnemu počutju). Vnetni citokini iz krvi lahko preidejo tudi v možgane in vplivajo na spremenjeno izločanje in prenos nevrotransmiterjev. Zaradi hormonskega neravnovesja (več TUKAJ) občutimo simptome depresije, utrjenosti, pomanjkanja razpoloženja in nespečnosti.
- Tudi črevesni mikrobiom je v veliki meri odgovoren za delovanje imunskega sistema. Živec vagus pošilja podatke iz 500 milijonov nevronov znotraj našega črevesja in omogoča komunikacijo prek črevesno-možganske osi. V primeru vnetja v črevesni steni (zaradi bolezni, težav s prebavo ali slabe prehrane) ta postane prehodna, kar pomeni, da bakterije pričnejo prehajati iz prej neprebojnega okolja, kjer niso nevarne, v telesni obtok. To povzroči odziv imunskega sistema in posledično bolezen. Kronično vnetje v črevesju pogosto vodi do večjega sistemskega vnetja, kar preko omenjene osi povzroča slabo počutje, letargičnost in tudi psihološke bolezni (kot je opisano tudi v točki zgoraj). Pozornost na prehrano in skrb za naša prebavila torej ni odveč.
Zakaj nekateri zbolevajo pogosteje kot drugi in kako lahko s svojim pristopom do bolezni vplivam na imunsko funkcijo telesa?
1. Prepričanja, ki so opisana tudi na začetku prispevka poslušamo v svojih družinah od rojstva. Če jih ne prepoznamo in pričnemo spreminjati, jih tudi mi prenašamo v naslednji rod. Bolezni lahko namenimo preveč pozornosti in ko to postane družinska folklora, smo pogosto pozorni le še na to. Pademo v začaran krog. Najbrž si lahko predstavljate, da nekdo ki te folklore ne prinese v odraslost, hitreje opravi z boleznijo, ker ima do nje popolnoma drugačen odnos (npr. “bolezen je del življenja, ampak le takrat, ko zbolim”, “vsak prehlad še ni bolezen”, itd.)
2. Pozitivna prepričanja o bolezni (“premagal jo bom”; “to je trenutno stanje”; “moje telo je močno in lahko odbije te viruse”; “bolezen ne bo omejevala mojega delovanja”; “želim si okrevati”; “bolezen je neprijetna, ampak ne določa mojega življenja”) prispevajo k manj pogostemu obolevanju in hitrejšemu okrevanju.
3. Posameznik zaradi boljšega psihičnega stanja občuti manj nemoči in bolje regulira stres. Ker se izloča manj kortizola, imunski sistem lažje obratuje. Zgodi se sprememba v počutju. Tisti, ki ima nevtralna prepričanja o bolezni oboleva manj pogosto, če pa zboli, bolezen traja manj časa.
3. Poleg naših prepričanj pa ima tudi ohranjanje zdravega življenjskega sloga, vključno z redno vadbo, uravnoteženo prehrano in tehnikami za obvladovanje stresa pozitiven vpliv na delovanje imunskega sistema in duševno dobro počutje (pristop bottom-up preko delovanja na telo).
