Če bom šel na vrh hriba, mi bo srce premočno razbijalo, to pa je nevarno.
Ubija me psiha, povzroča mi težko dihanje.
Poleti ne želim hoditi ven, ker zaradi soparnosti težko diham. Tega me je strah.
Ko pridem na vrh stopnic, težko diham in kar ne pridem do sape.
Moram se izogibati telesni vadbi, ker mi lahko srce eksplodira.
Srce mi razbija, mislim, da imam panični napad.
Ne maram občutiti neprijetnosti v telesu, straši me.
Negativne avtomatske misli usmerjajo naša čustva in telesne občutke.
Še enkrat preberite zgornje misli in si zamislite, kako bi se nekdo, ki tako razmišlja in v to verjame, zares počutil.
Se strinjamo, da skrajno neprijetno? Je njegov odziv, da bi se najrajši izognil vsemu temu in si ne želi početi ničesar, kar bi izzvalo tovrstne občutke in čustva, res nenavaden? Ali povsem normalen?
Če vas zanima več o stiski, ki jo lahko povzročijo naše misli preberite članek do konca. Priporočam ga tudi osebam, ki imajo težave z napadi panike, anksioznostjo ali strahovi, kateri jim slabšajo kvaliteto bivanja.
Kot ste verjetno predvidevali, sta hitrejše bitje srca in hitrejše dihanje povsem normalna odziva telesa ob telesni aktivnosti ali pa takrat, ko smo prestrašeni, jezni in celo tudi takrat, ko smo vznemirjeni in veseli.
Tudi srčno žilni in dihalni sistem sta povezana z našim umom.
Srčno-žilni sistem
Odgovoren je za kroženje krvi po telesu. To vključuje dovajanje kisika in hranil v možgane ter odstranjevanje odpadnih snovi.
Čustva kot so strah (tesnoba), jeza, veselje, povzročajo povišan srčni utrip, krvni tlak in večjo frekvenco dihanja (preko simpatičnega živčnega sistema). Nekateri tovrstne simptome zamenjajo za panični napad in se izogibajo vsaki situaciji, ki bi lahko povišala srčni utrip (telesna vadba, hoja po stopnicah, nošenje težkih stvari), čeprav je to naravni odziv telesa. Dolgotrajna nerazrešena jeza, povečana obdobja stresa pa imajo vpliv tudi na povišan krvni tlak.
Redna telesna vadba krepi naš srčno-žilni sistem (zniža tudi frekvenco srčnega utripa v mirovanju in med aktivnostjo, poveča se učinkovitost dihanja). Prav tako se po končani vadbi zniža nivo stresnih hormonov, poveča pa se nivo hormonov, ki prispevajo k dobremu počutju. Naše misli po vadbi so čistejše, endorfini in dopamin pa nas nagradijo z dodatnim dobrim občutkom, ker smo storili nekaj zase.
Dihalni sistem
Dihalni sistem je odgovoren za dovajanje kisika v telo in odstranjevanje ogljikovega dioksida. Možgani in telo so za pravilno delovanje odvisni od stalne oskrbe s kisikom, motnje v dihalnem sistemu pa lahko pomembno vplivajo na duševno in fizično zdravje. S svojim zavestnim nadzorom preko misli lahko vplivamo na hitrost in način dihanja. Prav tako pa hitrost in globina dihanja vplivata na bitje srca ter na naše misli in občutke.
V situacijah, ko se počutimo prestrašeni, žalostni, jezni lahko pričnemo dihati hitro in plitko.
Zaradi premajhnega vnosa kisika v telo, se nam lahko prične vrteti, občutimo mravljinčenje v rokah in nogah, poveča se tesnobni občutek. Občutimo tudi pospešeno bitje srca, ker mora zaradi manj kisika v krvi, srce pognati kri hitreje po telesu s hitrejšim bitjem.
Ti simptomi so normalen fiziološki odziv telesa, vendar so lahko neprijetni.
Za nekoga, ki je zelo pozoren na svoje občutke v telesu, so lahko tudi zelo omejujoči.
Ko zraven dodamo katastrofične misli (“imam panični napad”, “nekaj je narobe z mano”, “potrebujem pomoč”), dobimo recept za to, da sebe poženemo preko prepada. Počutimo se vedno slabše, simptomi so vedno hujši in marsikdo prične iskati pomoč zdravnika.
kako si lahko pomagam?
1. Z dihalnimi in sprostitvenimi tehnikami lahko:
- znižamo frekvenco dihanja,
- umirimo srčni utrip,
- znižamo raven stresnih hormonov,
- aktiviramo parasimpatični živčni sistem in tako umirimo telesni odziv na stres.
2. Tudi misli pričnemo umirjati tako, da uporabimo distrakcijske tehnike (npr. računamo 1000-7-7-7-7… do 0). Svoje misli usmerimo stran od katastrofičnih in umirimo začaran krog misli in telesnih občutkov.
3. Preden se zavemo, srce bije počasneje, naše dihanje je spet normalno globoko in umirjeno, mravljinčenja ni več in naše misli so spet bistre.
Zavemo se, da je bila situacija neprijetna, vendar ne nevarna.
Bila je le spet neprijetnih okoliščin, prepleta našega uma in telesa.
Česar pa žal v trenutku stiske ne prepoznavamo.
kako pa mi lahko pomaga terapija?
Kot rečeno, je do zgornjih uvidov v svoji stiski, ki nas preveva zelo težko priti. Preko pogovora v sproščenem svetovalnem okolju lahko svojim strahovom postavite ogledalo in jih pospravite na mesto, kamor spadajo. Svoje avtomatske odzive pričnete spreminjati in ko se spremenijo misli in pogled na strahove, se spremeni tudi vaš odziv.
Ko boste postopno svoje stiske odložili, se vaša kvaliteta življenja lahko močno spremeni.
Na bolje.
Vabim vas, da me kontaktirate in skupaj stopiva na pot, ko boste v preteklosti pustili težko dihanje, razbijanje srca in izogibanje situacijam, ki vas strašijo in ovirajo pri normalnem življenju.
To je olajšanje, katerega pozna tisti, ki je prehodil pot svetovanja in uvida v svojo notranjost preko osebnostne rasti. In vsak si reče:
“Zakaj tega nisem storil že prej?!”
Preberi si tudi več o anksioznosti in tesnobnih stanjih TUKAJ.
