Ves čas sem pod stresom.
Ponoči ne morem spati.
Moje misli so ves čas zaposlene s scenariji kaj bo jutri, kako se bom znašel v službi.
Doma imam preveč za narediti…
Še ko se usedem, da bi se sprostila, mi srce razbija in občutek imam, kot da sem še vedno v službi.
Najraje bi se skril v posteljo in obupal nad vsem.
Vam je tovrstno vedenje poznano? So tovrstne misli in posledično občutki pogosti tudi v vašem življenju?
Na delu je vaš avtonomni živčni sistem. Preberite si, kako deluje. Na koncu članka pa tudi osnovni napotki, kako se umiriti…
Živčni sistem je odgovoren za prenos signalov med možgani in preostalim delom telesa. To vključuje senzorične informacije od telesa do možganov (bottom-up povezava), pa tudi motorične signale od možganov do telesa (top-down). Živčni sistem ima tudi vlogo pri uravnavanju telesnih funkcij, kot so srčni utrip, dihanje in prebava.
Na živčni sistem lahko vplivamo preko obeh vrst povezav:
– top-down (prožne misli in prepričanja vodijo do boljšega telesnega počutja)
– bottom-up (skrb za telo s prehrano, gibanjem, zavestnim dihanjem in zadostnim počitkom vodi do boljšega počutja in boljšega nadzora tudi nad mislimi in duševnim počutjem)
Avtonomni (ker funkcije, ki jih upravlja delujejo brez naše zavestne kontrole) živčni sistem delimo na simpatični in parasimpatični živčni sistem. Prvi je aktiven med telesnim odzivom na stres (boj-beg-zmrznitev), drugi pa ima nadzor nad odzivom na sprostitev (počitek in prebava). Motnje v tem ravnovesju (prekomeren ali predolgotrajen odziv) lahko pomembno vplivajo na fizično in duševno zdravje.
Kako pa naše telo deluje, kadar je aktiven eden ali drugi sistem?
AKTIVIRAN SIMPATIČNI Ž.S.:
- če pogosto ne občutimo varnosti in v veliko stvareh prepoznavamo možne ogrožujoče in nevarne scenarije, prične tovrsten pogled na svet organizem izčrpavati, telo preplavita adrenalin in kortizol, vodi pa lahko v občutke kroničnega stresa, izgube kontrole, utrujenosti in izpraznjenosti, depresije, anksioznosti, bolezenska stanja, pa tudi v izogibanje socialnim stikom, osamljenost, kar našo situacijo lahko le še slabša.
AKTIVIRAN PARASIMPATIČNI Ž.S.:
- preko meditacije, dihalnih tehnik in umirjene vadbe (raztezanje, hoja v naravi, plavanje, joga, tai-či) umiri srčni utrip, frekvenco dihanja, zniža krvni tlak in poveča funkcijo prebave. V tem “načinu delovanja” telo hrani energijo, počiva in se obnavlja.
Ker se vsak posameznik s stresom spopada na različne načine, smo pri tem tudi različno uspešni. Za tiste, ki imate težave, ker vam misli neprestano divjajo, vas spravljajo v nelagodje in neprijetna čustvena in telesna stanja, priporočam, da me kontaktirate TUKAJ. Skupaj bomo poiskali boljše načine psihološkega odzivanja, ki bodo imeli tudi vpliv na telesno počutje.
Vsekakor moramo za boljše počutje čimvečkrat aktivirati parasimpatični živčni sistem – preberite si nekaj napotkov.
1. Z zgoraj omenjenimi pristopi bomo postopoma preklopili iz stanja navidezne ogroženosti, ki telo izčrpava, v stanje regeneracije in sprostitve.
2. Iz našega obtoka tako odplavimo stresne hormone, kar prispeva k temu, da lažje vidimo širšo sliko in se umirimo.
3. To pa posledično prispeva tudi k večjemu občutku kontrole nad življenjem, zaradi česar si lažje postavimo prioritete in tako opravimo stvari eno za drugo.
4. Ker občutimo manj stresa, lažje zaspimo, smo bolj spočiti in zato tudi naslednji dan lažje nadzorujemo svoje misli, ki niso več tako zelo katastrofične…
5. S skrbjo zase na tovrsten način vzpostavimo novo navado. Več kot bo imela ponovitev, bolj bo učinkovita in hitreje bomo sposobni izklopiti stresni odziv avtonomnega živčnega sistema.
