Če ste prišli prvič na stran, si preberite pretekle bloge o smislu:
1. Kako sta povezana cilj in smisel,
3. Kdaj pričnemo iskati smisel
4. Zakaj smisel lahko nudi večje osebno zadovoljstvo kot denar?
Nekateri ste v komentarjih izpostavili, da si ne znate predstavljati, kaj bi bil smisel in kako ga sploh najti v svojem življenju. Preberite si 3 poti, kako ga odkriti.
1. Proaktivna pot
Ne znate točno določiti trenutka, kdaj je nekaj postalo smisel, ker nastaja počasi. Nastane iz postopnega, trajnega zasledovanja tematike, ki vas zelo zanima. Kot npr. hobi – ko imate prosti čas, se vedno vrnete k svojemu hobiju. Čez čas pa se vprašate, ali je to vaš smisel. Tako vas postopno raziskovanje, ki gre vedno bolj v globino, lahko pripelje do smisla.
2. Reaktivna pot
V vašem življenju se je zgodilo nekaj zelo pomembnega, prelomnega. Zaradi tovrstne spremembe pridejo v vaše življenje drugačni pogledi, zanimanja in tudi ljudje. Zgodi se, da ti spremenjeni pogledi povzročijo kopico sprememb v življenju, ki pogosto pripeljejo do večjega zavedanja, kaj je zares pomembno. Takrat zasveti svetilnik, ki kaže pot smisla. Tako vas prelomen dogodek pokliče v uresničevanje določenega smisla in vam pokaže smer v življenju (npr. nekdo je zbolel, pa želim biti zdravnik; izgubim službo in se pričnem ukvarjati s tistim, kar me zanima že celo življenje, vendar si nisem upal poizkusiti; v težki preizkušnji spoznam osebo, ki mi s svojimi pogledi in izkušnjami pokaže novo pot).
3. Pot socialnega učenja
Močan življenjski smisel lahko pridobite tudi od drugih ljudi. Preko dobrega mentorja, nekoga ki s strastjo in strokovnostjo opravlja svoje delo spoznate, da bi tudi vi lahko počeli podobno stvar. Tako opazujte pri drugih, kako so našli svoj smisel, kako opravljajo to delo, kaj znajo in zmorejo in potem to pričnite delati tudi sami.
Smisel ne nastane z razmišljanjem, kaj je moj smisel.
Vedno nastane na aktiven način.
Ko ste sami aktivni v nečemu, kar vas izpolnjuje in motivira.
S kombinacijo zgornjih točk in nekaj naključij (ali so bila res naključja?) sem ga našel tudi jaz. Ko sem zbolel sem se tudi sam znašel v eksistenčni krizi, kjer se mi je vse zdelo nesmiselno. Zdelo se mi je, kot da bi moje življenje, moji načrti in cilji splavali po vodi.
Prihodnjič napišem več o tem, kako sem vseeno splaval na površje.
Kaj sem potreboval, da sem še naprej videl upanje? Zakaj se nisem vdal?
