Panična motnja, ki povzroča panični napad, je vrsta anksioznosti, ki je za osebo, ki za njo trpi, najbolj neprijetna. Za tiste, ki se soočajo s tovrstnimi napadi, jim vsak dan prinaša negotovost in strah pred nenadnimi napadi tesnobe, ki lahko popolnoma prevzamejo nadzor nad njimi. Ta prične obvladovati njihovo življenje do te mere, da živijo v stalnem preverjanju svojih simptomov, ki jim onemogoča normalno življenje. Kadar napadov ni, so osebe razumne in mirne. Vendar jih pogosto skrbi ponovitev napada.
V nadaljevanju pišem o simptomih, vzrokih ter uspešnih in neuspešnih načinih spopadanja.
Nujno si preberi tudi nekaj dejstev o tesnobi, ki te lahko pomirijo.
Kdaj se pojavi panični napad?
Osebe s panično motnjo so nagnjene k temu, da svoje telesne občutke namesto kot neprijetne, pričnejo interpretirati kot nevarne.
Panični napad se lahko pojavi »kot strela z jasnega« ali po predhodnem obdobju zvišane anksioznosti.
Sprožilec je lahko:
- notranji – nerazrešeno ali neslišano čustveno stanje osebe (naporni odnosi, ki presegajo zmožnosti uravnavanja osebe; konflikti; strah pred neuspehom, strah pred izpostavljanjem neprijetni situaciji, osebi; stresne situacije; spomini)
- zunanji – običajen dogodek (npr. fizična obremenitev; nahajanje v omejenem prostoru; močna svetloba, hrup ali drugi dražljaji iz okolja)
Naštete situacije lahko vzburijo neprijetne telesne občutke, ki si jih oseba razloži kot ogrožujoče ali nevarne. Avtomatske misli, ki sledijo so zelo katastrofične (ena izmed miselnih distorzij ali napak) in sprožijo močan telesni odziv.
Ker osebe pogosto ne opazijo povezave med dogodkom, ki vzbudi čustveno reakcijo (pogosto ga ne zaznajo, ker niso vajeni upravljati s svojimi čustvi) in napadom, se jim zdi, da napad pride sam od sebe.
Ko osebe pričnejo prepoznavati situacije, ki jim sprožajo prekomerna čustva in občutke in z mislimi obvladajo svoj katastrofičen odziv, se panični napadi zmanjšajo in postopno izginejo.
NEKAJ informacij o PANIČNEM NAPADU, ki te lahko pomirijo
Običajni panični napad traja od 10 do 30 minut in ne pomeni smrtne ogroženosti, norosti ali česarkoli tako katastrofičnega.
Panični napad doseže vrh v nekaj minutah. Takrat je tesnoba zelo intenzivna, vendar mine. Ko napad doseže vrh, si že ven iz najhujšega, kljub temu, da lahko simptomi vztrajajo še nekaj časa.
Uravnaj svoje dihanje. Hiperventilacija še okrepi fizične simptome panike (vrtoglavica, mravljinčenje v prstih, obrazu; motnje vida; občutek omedlevice). Dihaj umirjeno skozi nos in simptomi se bodo umirili.
Osebe z izkušnjo paničnih napadov povedo, da so jim ob obisku zdravnika ali urgence znaki popustili. Mnogim je pomagal tudi že pogovor z osebo, ki ji popolnoma zaupajo (npr. terapevtom ali bližnjim prijateljem). Kar pomeni, da fiziološko z njimi ni bilo nič narobe. V ozadju je bil le ogromen strah, ker so si svoje občutke razložili kot smrtno nevarne. Telo pa je le sledilo navodilom misli in sprožilo svojo naravno reakcijo.
Strah ima evolucijski pomen. To nam zagotavlja, da se izognemo situacijam, ki bi za nas pomenile nevarnost.
Tesnobnost ni norost. Je le prekomerni obrambni odziv na občutke strahu, krivde, jeze, sramu itd.. Vsa ta čustva pa so posledica naših misli in prepričanj, ki prosto lebdijo in nas spravijo v zagato. Z vajo lahko misli in čustva obvladamo in obvladamo tudi tesnobna stanja.
Tesnobna stanja niso nevarna za zdravje. Lahko pa s svojim delovanjem fizično stanje poslabšaš do mere, ko težko dihaš, srce bije zelo hitro in se počutiš, kot da si res smrtno ogrožen.
primer napada
Predstavljajte si, da se pripravljate na pomemben sestanek v službi. Čutite blago tesnobo zaradi predstavitve pred kolegi ali šefi.
Medtem ko čakate, nenadoma začutite močan val tesnobe, ki se vedno bolj stopnjuje. Srce začne močno biti, temu se pridruži močno znojenje, imate občutek težke sape, zaradi česar pričnete dihati hitreje. Kar naenkrat začutite omotico. Ker si vse simptome, ki se celo stopnjujejo, razložite kot nevarne, vas postane strah, da boste imeli srčni infarkt.
Po približno 20 minutah simptomi začnejo popuščati, vendar se še vedno počutite šibko in pretreseno.
Ta izkušnja vas močno prestraši, in naslednjič, ko se pojavi podobna situacija, se pričnejo podobni simptomi pojavljati že ob misli na situacijo. Tovrsten krog panike lahko privede do izogibanja podobnim predstavitvam in prične onemogočati vaše normalno delovanje.
posledice
Zaradi tako močnega telesnega stresnega odziva (interpretacija simptomov je prav tako katastrofična), se osebe počutijo življenjsko ogrožene, ker mislijo da jim grozi:
- telesni (“umrl bom”, “zadušil se bom”, “omedlel bom”) ali
- psihični propad (“zmešalo se mi bo”).
Osebe so zelo pozorne na svoje telesne občutke in jih tudi interpretirajo na katastrofičen način, medtem ko ljudje brez tovrstne slabe izkušnje telesnih občutkov sploh ne zaznajo ali pa jih dojemajo kot običajen telesni odziv.
Več o negativnih mislih in interpretacijah telesnih občutkov pri tesnobnih napadih sem pisal TUKAJ (“psiha me ubija, ne morem dihati”).
neuspešne strategije obvladovanja
Zaradi katastrofičnega dojemanja telesnih občutkov, se pogosto kot strategiji za vzpostavljanje varnosti in preprečevanje napadov neuspešno vzpostavita tudi:
Prisluškovanje telesu – povečana pozornost na vse kar je »preveč« (bitje srca, dihanje, mravljinčenje,…). Pametne ure, ki merijo srčni utrip so lahko za osebe z izkušnjo napadov zelo moteče in kontraproduktivne.
Izogibanje – npr. telesni aktivnosti, da se ne bi zadihal; situaciji, ki mi je v preteklosti povzročila panični napad; družbi, da ne bi videli, če se mi slučajno kaj zgodi…
POMOČ ali kako prekiniti krog panike
Izogibanje aktivnostim, situacijam, ljudem, družbi povzroči utrjevanje motnje.
Oseba verjame svojim katastrofičnim mislim, ki ji govorijo, da je bolje, če se vsemu izogne. Dobi lažen občutek varnosti. To ji potrdi, da je bilo pravilno, da se je situaciji izognila. S tem manjša svoj krog pozitivnih izkušenj in veča krog negativnih strahov.
Če oseba prevzame nadzor nad svojimi mislimi in jih uspe pretvoriti v realne, bo sebi dopustila se spustiti v izkušnjo (gre v trgovino; na sprehod; v situacijo, ki se ji izogiba). Tudi če ji bo neprijetno, lahko z nadzorom misli, ki jim ne dopusti katastrofične interpretacije simptomov, ostane v tej situaciji, z njo opravi in jo zaključi. Na ta način je dobila pozitivno izkušnjo, da je nadzor nad avtomatskimi mislimi lahko uspešen. Ko to ponovi večkrat, se krog panike prekine.
Tovrstno delovanje je za nekoga, ki ima slabe izkušnje zelo težko. Zato je pogosto potreben pogovor s strokovnjakom, da se prekine začaran krog.
če imaš podobne težave, me pokliči!
Pravočasna pomoč pri nadzoru svojih misli in prepričanj lahko prepreči, da panična motnja preraste v kronično stanje, ki močno vpliva na tvojo kvaliteto življenja. Kontaktiraj me za pogovor in reševanje težav.
kako ti lahko pomagam?
Zgoraj naštete misli in vedenja, ki se pogosto pojavljajo pri paničnih napadih, so predmet svetovalnih ur. Ker so pri vsakem klientu specifične, je samopomoč zelo zahtevna. Skozi pogovor in vedenjske naloge, specifične za vsakega posameznika, se obravnavajo misli in vedenja, ki vzdržujejo anksioznost.
Pri tesnobnih stanjih se podobno kot pri depresiji oblikuje začaran krog, ko misli in vedenja vzdržujejo in celo poglabljajo resnost težav.
Zato je pravočasno ukrepanje pomembno in skrajša čas do okrevanja in izboljšanja stanja.
Če potrebuješ pomoč, te vabim, da me kontaktiraš.
Na voljo sem preko kontaktov TUKAJ.
