O depresiji je bilo napisanega že marsikaj. Tokrat jo želim predstaviti s svoje perspektive.
Morda komu moje pisanje koristi, da se zave, da za njegovim obupom, žalostjo in pomanjkanjem energije ne stoji lenoba, letni čas ali narobe postavljeni planeti, temveč neprijetno duševno stanje, imenovano depresija.
Dlje kot traja trpljenje, globlje v depresijo zapadamo.
pogoste misli in vedenja ob depresiji
Pogoste izjave ali misli trpečih so:
“Ne zmorem več.”
“Nič mi ni več pomembno.”
“Počutim se osamljeno in izolirano.”
“Zdi se, kot da nimam moči za nič.”
“Vsak dan je enak, brez smisla.”
“Nimam energije za nič.”
“Ne vidim izhoda iz tega.”
“Vse mi gre narobe.”
“Mislim, da sem breme drugim.”
“Zakaj bi sploh še poskušal/poskušala?”
Pridružijo se še vedenja, ki vzdržujejo in poglabljajo lastne misli o nemoči in nezmožnosti:
Izolacija, slabo spanje, pomanjkanje apetita, izguba zanimanja, težave s koncentracijo, nemoč, telesna neaktivnost, nepojasnjene bolečine in pomanjkanje energije.
če imaš podobne težave, me pokliči!
Pravočasen prihod na pogovor in razreševanje misli in vedenj, ki se oklenejo trpečega, lahko razrešijo depresivno stanje, preden se poglobi. Zato ne odlašaj in me kontaktiraj čimprej.
Kljub temu, da je december najbolj veseli mesec v letu, pogosto pozabimo, da podobe veselih ljudi, polnih miz, smrekic, lučk in daril v marsikomu vzbudijo neprijetne občutke. Žalost, osamljenost in brezup se prikradejo v njihove misli in popolna podoba, ki vanje blešči iz socialnih omrežij in televizijskih ekranov je v popolnem nasprotju z njihovim počutjem. Ni naključno, da se število ljudi, ki iščejo pomoč zaradi svoje duševne stiske, v januarju močno poveča.
V seriji večih člankov želim razčleniti depresijo in ponuditi vir pomoči, ki lahko lajša to motnjo, ki močno vpliva na kvaliteto življenja posameznikov, ki trpijo zaradi njenih posledic.
Kaj je depresija?
Depresija je nezdravo čustveno stanje, ki onemogoča posameznika. O njenih simptomih si lahko prebereš v nadaljevanju. Sodi med pogoste motnje, ki jih v skrajni fazi spremlja tudi nevarnost samomora.
Po medicinskem standardu je za diagnozo depresije potrebno izpolnjevati pogoje, ki vključujejo trajajoče občutke žalosti, obupa, izgube zanimanja za aktivnosti, zmanjšano energijo ter težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Za diagnozo depresije po medicinskem standardu je treba upoštevati naslednja merila, kot jih določa Ameriško psihiatrično združenje v njihovem diagnostičnem priročniku DSM-V (Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, 5. izdaja):
1) Depresivno razpoloženje večino dneva, skoraj vsak dan, kot je zaznano s subjektivnimi občutki ali opazovanjem drugih (na primer jokanje, občutek žalosti, praznine).
2) Zmanjšano zanimanje ali užitek ob skoraj vseh aktivnosti večino dneva, skoraj vsak dan (anhedonija).
3) Pomembno zmanjšanje telesne teže brez namernega hujšanja ali zmanjšanje ali povečanje apetita večin dni.
4) Motnje spanja (nespečnost ali prekomerno spanje) skoraj vsak dan.
5) Psihomotorična agitacija ali upočasnitev skoraj vsak dan (opazno drugim, ne zgolj subjektivno občutenje).
6) Utrujenost ali izčrpanost skoraj vsak dan.
7) Zmanjšana koncentracija, zmožnost odločanja ali težave pri sprejemanju odločitev skoraj vsak dan.
8)Ponavljajoče se misli o smrti, samomoru ali poskus samomora.
Za diagnozo depresije po medicinskem standardu mora biti vsaj 5 ali več simptomov prisotnih vsaj dva tedna, hkrati pa mora med simptomi biti prisotno depresivno razpoloženje (1) ali izguba zanimanja in užitka ob aktivnostih (2).
Pomembno je opozoriti, da mora diagnozo depresije izvesti usposobljen zdravstveni strokovnjak, kot je psihiater ali klinični psiholog.
kakšni so simptomi?
Simptomi, ki se pogosto pojavljajo so:
- Vedenjski (umik iz družbe, zmanjšana aktivnost),
- Motivacijski (izguba interesov, hitra utrujenost, odlašanje),
- Razpoloženjski (žalost, tesnoba, krivda)
- Kognitivni (slaba koncentracija, tuhtanje, samomorilne misli)
- Telesni (nespečnost, slab apetit)
Zaradi naštetega se spremeni vedenje in čustvovanje osebe, ki trpi za depresijo. Tudi bližnji hitro opazijo, da aktivnost in razpoloženje nista več enaka kot prej. Okolica opazi, da se je oseba pričela vedno več stvarem izogibati, upade tudi njena storilnost. Osebe z depresijo navajajo, da vedno več časa preživljajo same. To jih pogosto vodi v začaran krog samote in svojih misli. Negativne misli pa navedene simptome še poglabljajo.
Zaradi izolacije je tudi manj možnosti, da bi si izboljšali svoje razpoloženje.
Zadovoljstvo in ugodje, ki nas preveva, ko se družimo ali ko nam uspe nekaj narediti/doseči, je pri osebah, ki trpijo za depresijo, težko dosegljivo, saj se tovrstnim situacijam izogibajo.
Ko sami ali v stiku z bližnjimi zaznajo, da je kvaliteta njihovega življenja močno upadla, mnogi šele ob pogovoru z osebnim zdravnikom pridejo do ugotovitve, da so depresivni in da je čas, da poiščejo pomoč (nekateri predpišejo medikamentozno zdravljenje, drugi svetujejo tudi obvezen pogovor in psihosocialno pomoč).
kaj jo sproži?
Sprožilni dogodek je pogosto izguba ali neuspeh, ki je prisoten v zavesti osebe v obliki neposredne izkušnje (neuspeh v šoli, službi, izguba prijatelja, partnerja, službe, izguba lastne vrednosti, izguba smisla) ali kot spomin (na osebo, ki ni več prisotna v našem življenju; na pretekle uspehe, ki jih sedaj ni; obžalovanje svojega življenja). Sprožijo jo lahko tudi dogodki, ki spominjajo na pretekle izgube, vendar sami po sebi niso tako resne narave, da bi lahko sprožili depresijo. V kombinaciji s preteklo izkušnjo pa se v naših mislih povežejo v eksplozivno mešanico. Tovrstne težave pri obvladovanju negativnih misli ali negativne interpretacije teh dogodkov lahko pripeljejo do razvoja depresije.
Pri tem so pomembni trije dejavniki:
1. Slabo mislimo o sebi, svetu in prihodnosti.
2. Nagnjeni smo k selektivno negativni interpretaciji dogodkov.
3. Miselne napake (posploševanje, črno-belo razmišljanje, napovedovanje prihodnosti, itd.) nam predstavljajo izkrivljeno sliko o informacijah, ki jih dobivamo.
kako ti lahko pomagam?
Zgoraj naštete misli, sklepanja in vrednotenja, ki se pogosto pojavljajo pri depresiji, so predmet svetovalnih ur. Ker so pri vsakem klientu specifične, je samopomoč zelo zahtevna. Skozi pogovor in vedenjske naloge se tančica depresivnih misli postopoma odstira.
Depresija se razvija po zaporedju do skrajne točke, ko je onemogočena realistična presoja. Oblikuje se začaran krog, ko depresivno stanje vzdržuje in celo poglablja samo sebe.
Zato je pravočasno ukrepanje pomembno in skrajša čas do okrevanja in izboljšanja stanja.
Če potrebuješ pomoč, te vabim, da me kontaktiraš.
Pridruži se mi tudi pri naslednjem blogu, kjer bom opisal, zakaj je psihosocialno svetovanje po metodi kognitivno – vedenjske terapije učinkovita metoda zdravljenja depresivne motnje.
Na voljo sem preko kontaktov TUKAJ.
